Priprave na (drugo) Francijo

In tudi prve resne priprave. Prva Francija je zahtevala samo nakup avtobusne karte, druga pa med drugim nakup novega (novega-rabljenega) kolesa ter vse potrebne opreme za Mirjam. Po vseh opravljenih nakupih je bilo treba vse skupaj seveda na več načinov stestirati, da sva se na koncu lahko kljub ne 100% zadovoljstvu nad vsem kupljenim odpravila proti Franciji. Spodaj pa zaenkrat samo fotozgodba z najinih "priprav", ki so poleg krajših dnevnih izletov dosegla svoj vrhunec z mini vseslovensko kolesarsko turnejo in višinskimi pripravami v Kamniško-Savinjskih Alpah.

Po nevithni noči sva se v majskem vetrovnem jutru odpravila na najino prvo skupno večdnevno kolesrsko turo. Prvi dan naju je čakala gorska in najtežja planirana etapa. Po štartu iz Šenčurja z vetrom v čelo vse do Jezerskega, sva se takole v miru nasmejala šele pri Planšarskem jezeru.

Skoraj polno opremljeni kolesi prvič skupaj na delu. In počitku.

Prvi klanec že za nama, prtljaga naju zaenkrat sploh ne ovira, a bolj hud klanec še čaka...

Na poti proti Pavličevem sedlu. Sonca ta dan res nisva imela kaj prida veliko, a vsaj vroče nama ni bilo. Klanec pa pripravam primeren.

Moj prvi (!) obisk Logarske doline. Naslednjič se bo treba še malo bolj potruditi, da bom videl še slap Rinko.

Do večera naju je čakalo še nekaj spuščanja po Savinjski dolini, nekaj kilometrov pred Ljubnim pa je bil čas, da na primernem mestu prvič postaviva najin novi šotor (včasih poimenovan tudi najin prvi skupni dom).

Naslednje jutro je bilo mnogo lepše, pri velenjskem jezeru sva že skoraj skočila v vodo, a ta nama je bila vendarle še prehladna, nama pa še ne prevroče.

Sva si pa zato (zame zopet prvič) ogledala center Velenja. Mene je zanimal predvsem Tito. :D

Tito.

Po Velenju naju zopet pričakajo neznani klanci po Štajerskih vasicah.

Pot naju pelje tudi skozi Vitanje mimo KSEVT-a. Drugi dan zaključiva v Slovenski Bistrici, kjer prespiva pri znancih.

Tretji dan naju pot zopet vodi čez manj znane štajerske vasi. Pred vasico Ličenca naju je očaral ta prizor.

Za naslovno/predstavitveno fotografijo priprav.

Po prihodu v Ličenco naju takole pozdravita še ti dve štorklji.

Tudi v eni izmed naslednjih vasi naju v dobro voljo spravi simbioza živali.

Po enodnevnem počitku na Planini pri Sevnici (na Brdem pri Mirjam), je sledila vožnja skozi Sevnico proti Dolenjski.

Sevniški grad.

...

En izmed najbolj težko pričakovanih postankov na celotni poti, naravne terme - Klevevške toplice.

Voda skozi celo leto drži temperaturo dobrih 20 stopinj celzija, zato sva jo mirne duše sprobala.

Kasneje sva se med kolesarjenjem ob Krki ustavila pri gradu Otočec, kjer so bile glavna atrakcija račje družine.

In tudi labodje.

Vrneva se čez romantični mostiček in jo odrineva proti Dolenjskim toplicam.

Tam nama znanci omogočijo prenočitev v tipični dolenjski zidanci.

Jutranji vinogradniški vzhod. 

Po Dolenjski avanturi naju čaka samo še pot proti domu. Med potjo si ohladiva noge v Krki v Krki.

In si med drugim ogledava tudi izvir Krke.

In že nazaj na Gorenjskem, kjer v žitnem polju maka nisva več našla, samo najini senci. Prvi del priprav uspešen, nobenih dodatnih skrbi si nisva nabrala za naslednji večji izziv.

Po enodnevnem počitku v Šenčurju, po sklenjenem kolesarskem krogu po Sloveniji, se s kolesi odpraviva do Suhadolnika.

Od tam pa peš proti bivaku pod Kočno. V gozdnem delu srečujeva orjaške mravlje.

Pohojeno srce.

Prečkanje pobočij pod Grintovcem.

Nekaj flore ob poti.

Gamsja družina na Dolcih.

Ali kliče nevihto?

Najbližje kar sva prišla najinem nesojenem prenočišču. Vzrok za to je bilo nevarno prečenje zadnjega hudournika, zaradi česar sva prestrašena rajši obrnila in odhitela nazaj proti Cojzovi koči. Vsaj neviht ni bilo.

Storžič nama uprizori "vulkanski izbruh".

Hvaležna, da poleg bivakov obstajajo tudi zimske sobe.

Jutranje sonce naju povabi na Grintovec.

Malo pod vrhom je še sneg.

Mirjam prvič na Grintovcu. 

Pogled proti Skuti.

...in proti Triglavu

Tudi prvič skupaj na že omenjeni gori.

Malica v družbi zračnih prijateljev.

Tako sva končala še najino zadnje potepanje pred ponovnim odhodom v Francijo. Po bolj oblačnem prvem dnevu in nezmožnosti nočitve v bivaku ter spremembe plana, sva na koncu le doživela fantastičen sončen dan na osamljenem Grintovcu.