...in štampiljka #7 v dnevniku razširjene transverzale. Pa pojdimo kar po vrsti. Sobota zgodaj zjutraj, vremenska napoved v redu, vroče, treba bo zgodaj na kolo in hladni vodi naproti. Ker je lepa napoved tudi v nedeljo, je obvezna oprema na prtljažniku tudi šotor, zraven pa na izlet povabim še Mirjam.
Sedaj, ko je vse nared, je tu čas za raziskovanje nekaterih zame novih vodnih virov, ki so v resnici zelo blizu. Prav čudi me, zakaj se nisem tam pojavil že večkrat. Potem, ko sem par dni pred tem prvič plaval v jezeru na Rakitni in se prvič vzpel na Krim, so bili tokratni cilji naslednji: soteska Pekel, Slivnica, Bloško jezero ter Iški Vintgar.
 |
| Za začetek en kolaž s predhodnega izleta (Rakitna & Krim). |
 |
| Sončni vzhod tokrat ni bil preveč obetaven (dejansko je bilo potrebno popoldne ob blažji plohi eno urico vedriti). |
 |
| Nakup (premalo) zalog hrane v Borovnici. Sobota je in nihče ni pomislil, da se trgovine zato mogoče zaprejo bolj zgodaj. Posebej, kadar te ceste vodijo prek vasic brez veletrgovin. |
 |
| Še nekajkrat zaženeva pedala in že naju v Peklu pozdravi sam gospod hudič. |
 |
| Mimo hudiča s kolesom ne gre več, sledi dvourna krožna pot, ki nas ob Borovniščici prek petih slapov ob pomoči nekaj lestev in skob, popelje skoraj do vrha soteske. |
 |
| Nekaj umetniškega udejstvovanja pri slapu 4. |
 |
| Ko ti je vroče, vode ne gre več samo gledati, zato nazaj grede obvezno skočiva v osvežujoč tolmun pod tretjim slapom. |
 |
| Pravi pekel naju čaka kasneje, ko v iskanju čimbolj direktne poti z borovniške na cerkniško stran, takole rineva pol ure v klanec s slepim koncem. Nekaj dodatnih kilometrov in mišic v rokah se je pa nabralo. Prav tako tudi nekaj izgubljenega časa, zato pa obrat za 180 stopinj in spust brez nasmeškov na ustnicah nazaj v dolino... |
 |
| Kasneje nama vendarle uspe priti po pravi cesti na drugo stran, spet oba srečna. |
 |
| Next stop - Slivnica. Zaradi štampiljke seveda. |
 |
| Na vrhu vzpona se gozd konča, jaz pa zopet pričnem z igranjem s svojim fotoaparatom. |
 |
| Pogled proti Cerkniškem jezeru (ki ga skoraj ni) z doma na Slivnici. |
 |
| Sonce počasi zahaja, midva pa ob takih čudovitih pogledih drviva navzdol proti Bloškem jezeru. |
 |
| Nekaj minut čez osem vendarle skočiva še v jezero, potem pa brez prigovarjanja v šotor po zaslužen spanec. |
 |
| Še jutranja slika. |
 |
| Kilometer od jezera se sproti ustaviva še v Krampljah, kjer pozdraviva gospo Ano. To vitalno gospo smo z druščino pred leti spoznali, ko smo tu mimo hodili z Goričkega v Piran. Tudi tokrat je bilo ob kavi zopet zanimivo poslušati njene fascinantne življenjske pripovedi. |
 |
| Nedelja je bila še bolj vroča, na poti proti Kureščku pa je bilo potrebno naredi še ovinek proti Laščam, kjer lačna komaj ujameva še zadnjo odprto trgovino ob poti. Nekaj klancev ob opoldanskem soncu, fatamorgana, po dveh urah pa končno še zadnja osvežitev na tokratnem izletu, v Iškem Vintgarju. Nekoliko razočaran nad nedeljsko gnečo, a voda je le voda, tudi tu je bilo nujno potrebno opraviti nekaj plavalnih zamahov. |
Za konec še zemljevid nekoliko daljše poti (z izgubljanjem vred se nama je nabralo skoraj 160 km), kot sva jo načrtovala:
