Zopet pozen, a po dobrem tednu doma se vendarle spravljam dokumentirati preostale dogodivščine na Madžarskem. Kot ponavadi bolj redkobesedno, a zato vseeno preveč slikovito (kar se fotografij tiče).
Konec življenja z devetimi puncami, skupnih vikend potovanj na štop, vsakodnevne poti do pisarne in nazaj, MOB-a, mednarodnih večerov, tekov, pečenja makaronov z DELUJOČO pečico, dogodkov v American Cornerju, predstavitev na srednji šoli, izvajanja dokaj neuporabnih projektov, konec začetka pomladi v mestu, obiskov, Madžarščine, mleka in kosmičev vsak večer... in še in še :) Vmes je bilo tudi nekaj dopusta v sklopu katerega je bilo izvedeno nekoliko obsežnejše potovanje, več o tem v kakem od naslednjih prispevkov.
Glede samega projekta pa: kljub temu, da se po začetnem zagonu in pričakovanjih glede same teme projekta in prostovoljstva nisem počutil kaj preveč koristnega, tudi te izkušnje ne bom nikoli obžaloval. Ljudje, ki sem jih spoznal, so mi vsak po svoje pokazali nekaj novega in to je vedno največ, kar človek lahko dobi od drugih. Mogoče je to vendarle namen večine Erasmus+ projektov (podobno izkušnjo sem imel na izmenjavi na Hrvaškem) - da se sam naučiš nekaj novega prek spoznavanja novih kultur in ljudi, tema projekta pa je samo neka obstranska stvar, včasih povsem neopazna.
Do 30. leta je pa tako še dovolj časa, da se še kdaj lotim česa podobnega. Do takrat pa... nevem še. Zato prosim za čimmanj vsakodnevnih vprašanj v obliki - "kam boš pa sedaj odpotoval?", "a že iščeš službo?", ali preprosto: "kaj boš pa sedaj?". Ideje mi tako ali tako vedno letajo po glavi, dokler pa nisem bližje realizaciji, jih v svoji glavi tudi najraje zadržim. Do tedaj bom pa najbrž odgovarjal z "nevem". V tem času sicer največ razmišljam o izzivanju samega sebe s še kakim drugačnim projektom, že jutri me kot prostovoljca čaka nekaj dela pri izvedbi Žive knjižnice v Kranju (vsi lepo vabljeni). Torej do nadaljnjega bom najbrž še vedno bolj v prostovoljskih vodah (če ima kdo kak zanimiv projekt - feel free to ask me for help...) in občasno kako priložnostno delo (če ima kdo kako ponudbo za dodaten zaslužek - feel free to contact me...). O naslednjih izzivih boste pa tako izvedeli sproti, ko bo znanega kaj več. Če ne drugega, bo slej ko prej objavljen kak nov izlet.
Do takrat pa še malo fotozgodbe s pravkar končanega projekta v Debrecnu:
 |
| Včasih sem se puncam preveč pustil in so me izkoristile za testiranje novih frizur... |
 |
| Še en izmed vikend izletov - obisk Szegeda |
 |
| Ena izmed zadnjih neformalnih učnih ur na srednji šoli |
 |
| Doma se je tudi peklo, v tem primeru smo sicer pojedli presno torto |
 |
| Sem pa jaz po končno popravljeni pečici z veseljem mnogokrat spekel svoje super makarone |
 |
| Takih prizorov je bilo v marcu vse več |
 |
| Nakup neverjetnih madžarskih nogavic |
 |
| Tokrat me je Lukas obiskal kar na Madžarskem, kjer je med drugim spoznal tudi nečeškega krtka |
 |
| El Capitano |
 |
| Zadnjič na univerzitetni klopci |
 |
| Zadnjič skupaj v pisarni |
 |
| Zadnjič skupaj na premajhnem kavču |
 |
| Zadnji "delovni" dogodek za nas je bila zaključna društvena prireditev, kjer smo se morali tudi na kratko predstaviti |
 |
| Z Natašo sva uspešno tekla tudi na zadnji tekaški prireditvi |
 |
| Mični poštarski avtomobilčki |
 |
| Nekaj okusnih jedi z romunsko-slovenskega večera (še dva dni nisem bil lačen) |
 |
| Za koga (tečem)? Za Slovenijo! |
 |
| Naš vele-slavni MOB |
 |
| Mednarodno obarvan izlet/pohod/piknik v bližnji Harmashegy pod vodstvom mene in Nine |
 |
| Zaradi vpliva Gisele sem občasno izvajal tudi popoldansko siesto, iz neznanega razloga ponavadi kar na našem premajhnem kavču |
 |
| Hola! Z vrha razglednega stolpa v Harmashegyju. |
Sedaj pa že nazaj v bolj resničnem svetu, konec povsem zastonjskega življenja in neomejene uživancije. A vseeno se imam fajn. :)
